Oglaševanje

Pretresljive izpovedi Bosank, ki so preživele kalifat v Siriji: "Živa nočna mora"

author
N. M. A.
30. nov 2025. 17:17
Muslimanke, Sirija, kurdsko taborišče
Evakuacija žensk z območja Islamske države | Foto: PROFIMEDIA

Sanje o verski utopiji in pravičnem življenju v "kalifatu" so se za skupino žensk iz Bosne in Hercegovine hitro sprevrgle v boj za golo preživetje. Danes, ko so se vrnile v domovino, njihove zgodbe razkrivajo brutalno realnost življenja pod taktirko Islamske države: od prisilnih porok in gledanja usmrtitev do rojevanja v zaporih.

Oglaševanje

Ko je 39-letna Suhejla (ime je zaradi varnosti spremenjeno) leta 2016 zapustila svoja dva otroka in se odpravila v Sirijo, jo je gnala spletna romanca z moškim iz srbskega Sandžaka in obljuba o življenju, prežetem z versko čistostjo. A streznitev je bila takojšnja in brutalna, piše Radio Slobodna Evropa.

"Prvi dan, ko sem prišla v Sirijo, sem takoj dojela, kaj sem storila. Bila sem kot sužnja," se danes spominja Suhejla, ena od nekaj več kot desetih žensk, ki jim je uspela vrnitev v Bosno in Hercegovino. "Nikoli nisem šla sama iz hiše. Niti vrat nisem smela odpreti," še piše Radio Svobodna Evropa.

Njena zgodba je le delček mozaika tragičnih usod žensk, ki so od leta 2012 odhajale na Bližnji vzhod. Nekatere so sledile možem, druge so bežale pred težavami doma, tretje je premamil idealizem. Na ozemljih pod nadzorom terorističnih skupin, kot sta ISIL in Al Nusra, pa jih je namesto obljubljenega raja pričakal pekel.

Življenje v kleti in prisilno gledanje usmrtitev

Vsakdan v Siriji niso bile molitve in sestrstvo, temveč strah pred bombami in popolna podrejenost moškim. Suhejla opisuje, kako so bila življenja žensk tam popolnoma brez vrednosti, moški so jih lahko nekaznovano ubili že zaradi nepokorščine. Najbolj jo preganja spomin na trenutek, ko jo je mož prisilil gledati usmrtitev mladeniča, zgolj zato, ker je "imel drugačna verska prepričanja".

Muslimanke, Sirij
Evakuacija žensk z območja Islamske države | Foto: PROFIMEDIA

"Sedela sem v kleti in čakala na zvok letala... molila sem k bogu, da se vse konča z enim samim 'buuuum'," opisuje obup, ki ga je doživljala.

Ko ji je po letu dni noseči uspelo pobegniti v Turčijo, se njena kalvarija ni končala. Turške oblasti so jo prijele in zaprle. "Rodila sem v zaporu, priklenjena na posteljo z lisicami, sama. To je bila živa nočna mora," pripoveduje o svoji deportaciji nazaj v Sarajevo.

Čakalnice za vdove

Podobno tragična je pot Iman, nekdanje odličnjakinje, ki je v Sirijo odšla kot najstnica s precej starejšim možem. Ko je ta padel na bojišču, se je soočila s sistemskim izkoriščanjem žensk znotraj kalifata. Nameščena je bila v t. i. madafo, hišo za vdove, ki je v resnici služila kot institucija za nadzor in razporeditev žensk novim borcem.

Muslimanke, Sirija
Ženske v enem od sirskih taborišč | Foto: PROFIMEDIA

"Dušila sem se v madafi. Pomislila sem, poroči se in pojdi ven," pravi Iman. A zakon iz obupa je prinesel le novo nasilje; drugi mož je pretepal tako njo kot njenega sina. Njun pobeg z motorjem čez ozemlje pod nadzorom teroristov, z otrokom v naročju in v strahu pred kurdskimi silami, zveni kot scenarij grozljivke. "Bila sem prestrašena, mislila sem, da Bosne ne bom nikoli več videla."

Vrnitev in stigma

Večina teh žensk se je v BiH vrnila v okviru organizirane repatriacije decembra 2019. Čeprav niso bile kazensko preganjane, za razliko od njihovih mož, so jih pričakale nove bitke: birokratski zapleti pri vpisu otrok v matične knjige, zasliševanja in sumničavi pogledi okolice.

Muslimanke, Sirij
Ženska vojaška enota v Siriji | Foto: PROFIMEDIA

Raziskovalka Nejra Veljan iz Atlantske pobude, ki je zbrala pričevanja povratnic, opozarja, da zgolj varnostni pristop države ni dovolj. "Ženske, ki so se vrnile, niso potrebovale le nadzora, temveč razumevanje in podporo," je poudarila. Mnoge so se vrnile s hudo posttravmatsko stresno motnjo. Iman, na primer, na sodišču ni mogla pričati proti moškim borcem, saj so ji spomini sprožali prehude stiske.

Še vedno čakajo

Danes te ženske poskušajo zaživeti na novo. Lejla, ki je v Sirijo odšla pri 18 letih, pravi, da bi danes vsakomur, ki bi ji predlagal kaj takšnega, rekla, da je nor. Ehlimana, ki je šla tja reševat hčerko, se je vrnila brez nje. Selma pa še vedno hrani stvari za moža, ki je zaprt v sirskem zaporu: "Če pride moj mož, bo vse lažje. Vse sem mu pripravila, celo stvari za zapor."

Muslimanke, burka
Fotografija je simbolična | Foto: PROFIMEDIA

Medtem ko se te ženske borijo s sencami preteklosti, tragedija bosanskih državljanov v Siriji še ni končana. V taboriščih na severovzhodu Sirije ostaja ujetih še več kot 120 ljudi iz BiH, večinoma otrok, ki še vedno čakajo, da se njihova država odloči za novo repatriacijo.

ZDRAVJE Z ALENKO KESAR: Pregled, ki traja nekaj sekund, a lahko reši življenje

Če podkast raje poslušate, lahko to storite spodaj

Teme
Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih